DAN 13 - ENAKONČJE

Kot že ves teden, smo se dekleta tudi danes odpravila v službo, ko sta fanta še spala. Avtobus je bil tako poln, kot še nikoli v zadnjih dveh tednih, saj so se poleg ostalih ljudi z njim peljali še šolarji, ki so se očitno odpravili na izlet. Trajalo je kar nekaj časa, da smo se vsi natovorili, saj imajo tukaj avtobusi urejeno, da je potrebno vozovnico do željene destinacije plačati sproti, ko vstopimo na avtobus. Vožnje so razmeroma poceni (do našega delovnega mesta 0,95 €), opazile pa smo tudi, da zelo malo ljudi uporablja avtobusne kartice. Ko smo z 20-minutno zamudo končno prispele do hotela, nas je na recepciji že čakala Heidi, ki nam je naročila, da moramo na kartice za ključe napisati številko sobe, nato pa ključe še narediti (check-in). Ker smo delo opravile hitro in seveda pravilno, smo morale nato še razvrstiti kartice gostov po datumu prihoda. Le-te pa smo napisale že prejšnji dan. Ker smo delo, ki nam je bilo za danes dano opravile dokaj hitro, smo se najprej odpravile do plaže, kjer je potekala otvoritev novega bara, nato pa smo si privoščile še vožnjo s Segwayi (poglej sliko spodaj). Tako se je naš drugi delovni teden in prva polovica delovne prakse zaključila. Tudi na poti domov je bila na avtobusu gneča, saj so se šolarji vračali s predvidenega izleta. Ko smo prispele domov fantov ni bilo, zato smo si zopet privoščile lepotni spanec. Po spancu smo si pripravile večerjo (pašta time once again :)), nato pa spet zaspale, dokler strojnika nista prišla domov iz službe. Včeraj sta menda spala do enih popoldne, nato sta šla v zunanji fitnes ter dvakrat v trgovino (postala sta hujša kot ženske :)). Zvečer sta se odpravila v službo, kjer presenetljivo nista delala enakega dela kot ponavadi, ampak neke nove izdelke za medicino, ki jih še sama ne znata poimenovati. Ker njuno delo ni bilo utrujajoče sta šla po službi na pijačo ;). Punce pa smo se že toliko prilagodile njunemu urniku, da več spimo podnevi kot ponoči, kar pa ni težko, saj se zdani že ob treh zjutraj.

Kartice gostov za ključe sob

Včasih v hotelu radi razvajamo goste :)

Vožnja s Segwayi

Merjenje medicinskih pripomočkov z mikrometrom

No comment

Pijača po šihtu :)

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

DAN 22 - OGLED MESTA SILLAMÄE

Ker je bila nedelja smo seveda dalj časa spali. Po "prekrokani" noči smo se zbudili okoli enajstih, pojedli zajtr,k nato pa se odločili, da gremo v bližnje mesto Sillamäe (Gregor, Domen in Maruša). Katja se je odločila, da bo ostala v Navi in po trgovinah iskala spominke, nato pa odšla še na sprehod. Ana je ostala doma in pisala dnevnik oziroma poročila o praktičnem usposabljanju. Vožnja do mesta Sillamäe je trajala približno 40 minut, karta pa je bila zelo poceni, samo 1,50 €. V mestu smo si najprej ogledali sejem, nato pa se sprehodili do morja. Gregor in Domen sta si v morju ohladila noge, potem pa smo se odpravili do bližnje trgovine (spet na lov za spominki). Ker smo bili že pošteno lačni, smo se odločili, da si bomo privoščili kosilo (fanta sta jedla lososa, jaz pa piščančji file). Domov smo se vrnili z avtobusom, si malo odpočili, nato pa se spet odpravili na sprehod oziroma v fitnes. Zvečer smo se sprostili ob gledanju filma in hitro zaspali. Pogled iz avtobusa (vo

Preberite več

DAN 21 - DELOVNA SOBOTA

Kot vsako soboto, smo se tudi to zbudili v času kosila. Pojedli smo pozni zajtrk in se lotili pisanja dnevnikov. Nato sta se Maruša in Domen odpravila na ogled maratona, ostali pa smo še malo lenarili. Jaz sem se lotila čiščenja stanovanja, saj je povsod veliko praha, Gregor in Katja pa sta urejala ostale stvari glede praktičnega usposabljanja. Zvečer smo šli na kratek sprehod po Narvi in se med tem ustavili na pijači. Ko smo prišli domov smo šli vsak v svojo sobo. Najverjetneje smo vsi gledali filme do poznih nočnih ur. Nočna opravila... Večerni sprehod

Preberite več

DAN 5 - "SOLZE"

Kot vsako jutro smo s težavo vstali, tokrat vsi ob isti uri, saj se je že zgodaj od nas prišla poslovit profesorica, ki na žalost ("solze") odhaja domov. V službi sva strojnika delala podobno kot prejšnje dni. Punce, ki so po končanem delovnem dnevu odšle na plažo pa so pisale evidenco gostov in zlagale darilne kartice za obiskovalce hotela. Midva sva z dela odhajala v strahu pred vratarko, na srečo sva mimo prišla brez striženja brade in le z kazanjem osebnih dokumentov. Popoldne je del skupine, ki ga verjetno ni treba posebej imenovati odšel v šoping. Proti večeru pa smo se odpravili še na ogled mesta, bili smo na potki ob vodi, ki se ji reče promenada. Delovno mesto punc Nismo pretežki ampak je postelja preslaba Pogled s promenade Fast food po strojniško Še vedno ne vemo kaj smo naročili (okus po česnu in ocvrtem kruhu).

Preberite več

We can do, so far!

Preišči ta spletni dnevnik