DAN 23 - OBISK ŠOLE

Naš dan se je začel kot ponavadi. Domen je prašno barval izdelke, Gregor pa je delal s kemikalijami. Izdelek je pomočil v neko tekočino, skozi katero je potekal električni tok, kar je povzročilo, da se je izdelek obarval modro. Dekleta smo pisale kartice za prihajajoče goste (ime in priimek gosta, datum prihoda in odhoda iz hotela), nato pa smo izpraznile registratorje z računi in ostalimi dokumenti (za leto 2017, za vsak mesec posebej). Strojnika sta si za kosilo privoščila kar salamo in kruh, dekleta pa smo jedle v restavraciji zraven hotela Meresuu (pašto, lososa ter piščanca s slanino). Z našim mentorjem Karenom smo se dogovorili, da nas bo ob 16.00 pobral pri bližnji trgovini in nas odpeljal na ogled njihove šole. Moramo reči, da se nam šola zdi zelo velika in vrhunsko opremljena. Po vrnitvi v apartma smo se Karenu lepo zahvalili in se od njega poslovili. Zvečer smo se odpravili do trgovskega centra, ker pa smo bili pozni, so bile že vse trgovine zaprte, zato smo se odločili, da gremo na večerjo v McDonalds. Siti in utrujeni smo se vrnili domov, kar je povzorčilo, da smo kmalu zaspali.

Gregorjevo delovno mesto

Ana in Katja pri delu

Piščanec v slanini

Šiviljska učilnica v šoli

Šolski robotski varilni stroj

Šolske CNC stružnice

Šolski snemalni studio

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

DAN 16 - STRAŠNA NOČ

Fanta sta ta teden ponovno začela z jutranjim delom medtem ko so dekleta še spala. Domen je z delom z vijaki in z medicinskimi pripomočki za igle opravil in dobil novo delo na mali ročni stružnici. Nadaljeval je izdelek, ki ga izdeluje Gregor, katerega s pomočjo stružnice čelno postruži na stotinko natančno. Gregor je dobil v izdelavo podoben izdelek kot prej, le da je imel malo spremenjene mere in dodano še eno obliko. Na mikroskopu je izvajal meritve vsakega izdelka posebej, na koncu pa je urejal še papirologijo izdelka. Ko sta bila fanta še globoko zakopana v delo, smo se punce komaj prebudile in odpravile na avtobus. V podjetju smo morale opraviti statistiko izdelkov in storitev, ki so bili prodani v zadnjem letu. Morale smo tudi ugotoviti, kateri mesec je bil najbolj produktiven. Začuda to ni bil poletni mesec ampak letošnji januar. Vse to smo vpisovale v Excelovo preglednico. Ko smo z delom končale smo se vrnile domov. Strojnika sta bila že doma in počivala. Pozno popoldne po do

Preberite več

DAN 5 - "SOLZE"

Kot vsako jutro smo s težavo vstali, tokrat vsi ob isti uri, saj se je že zgodaj od nas prišla poslovit profesorica, ki na žalost ("solze") odhaja domov. V službi sva strojnika delala podobno kot prejšnje dni. Punce, ki so po končanem delovnem dnevu odšle na plažo pa so pisale evidenco gostov in zlagale darilne kartice za obiskovalce hotela. Midva sva z dela odhajala v strahu pred vratarko, na srečo sva mimo prišla brez striženja brade in le z kazanjem osebnih dokumentov. Popoldne je del skupine, ki ga verjetno ni treba posebej imenovati odšel v šoping. Proti večeru pa smo se odpravili še na ogled mesta, bili smo na potki ob vodi, ki se ji reče promenada. Delovno mesto punc Nismo pretežki ampak je postelja preslaba Pogled s promenade Fast food po strojniško Še vedno ne vemo kaj smo naročili (okus po česnu in ocvrtem kruhu).

Preberite več

DAN 10 - PUNCE DOBIJO INŠPEKCIJO

Jutranje dejavnosti (punce vstajajo precej pred nama, saj midva delava precej pozno in tako zjutraj malo "potegneva"). Tokrat sva jim rekla naj naju zbudijo, preden bodo odšle v službo. Z nekaj truda jim je le uspelo, da sva se zbudila vendar sva se soglasno odločila, da je bilo zgodnje vstajanje slaba ideja in tako zaspala še za nekaj časa. Punce so v tem času že prišle v službo in tam pridno delale. Ko sva se le odločila, da bo jutranjega počitka dovolj sva na hitro vzela kopalke in brisače, se usedla na avtobus in odšla kam drugam kot do hotela, kjer delajo punce. Malo sva pogledala kaj in kako delajo nato pa so nama pokazale pot do bazenov in savn. Tam sva se sproščala do poznih popoldanskih ur tako, da sva bila že kar malo na trnih, da ne bova zamudila v službo. Na srečo se je vse dobro izšlo. Ko sva se vrnila (tokrat brez svetlobnih in zvočnih učinkov ognjemeta) pa naju je na mizi čakala goveja juha. HVALA PUNCE. Moje in Gregorjevo delovno mesto Tradicional

Preberite več

We can do, so far!

Preišči ta spletni dnevnik