We can do, so far!

Zjutraj smo se zbudili in odšli na zadnji delovni dan. Domen in Gregor sta delala enako kot prejšnji dan (prašno barvanje izdelkov in delo s kemikalijami), punce pa so odšle na delo šele okoli 12-ih. Delale nismo nič, receptorke so nam skuhale kavo, nato pa smo počakale na našo mentorico Kristino. Izmenjale smo si darila, se objele in dokončno poslovile od nje ter drugih zaposlenih. Ko smo se vrnile v apartma sta fanta delala nič drugega kot spet počivala. Za kosilo smo spet skuhali pašto. Ko smo se najedli smo začeli s pakiranjem kovčkov in pospravljanjem stanovanja. Zvečer smo po napornem delu postali lačni, smo se odločili, da si bomo privoščili pico oziroma pico-kebab. Po večerji smo še zadnjič odšli na krajši sprehod po promenadi, nato pa direkt v posteljo. Dekleta z mentorico Kristino Podjetje, kjer sta prakso opravljala fanta    Pica za večerjo

Naš dan se je začel kot ponavadi. Domen je prašno barval izdelke, Gregor pa je delal s kemikalijami. Izdelek je pomočil v neko tekočino, skozi katero je potekal električni tok, kar je povzročilo, da se je izdelek obarval modro. Dekleta smo pisale kartice za prihajajoče goste (ime in priimek gosta, datum prihoda in odhoda iz hotela), nato pa smo izpraznile registratorje z računi in ostalimi dokumenti (za leto 2017, za vsak mesec posebej). Strojnika sta si za kosilo privoščila kar salamo in kruh, dekleta pa smo jedle v restavraciji zraven hotela Meresuu (pašto, lososa ter piščanca s slanino). Z našim mentorjem Karenom smo se dogovorili, da nas bo ob 16.00 pobral pri bližnji trgovini in nas odpeljal na ogled njihove šole. Moramo reči, da se nam šola zdi zelo velika in vrhunsko opremljena. Po vrnitvi v apartma smo se Karenu lepo zahvalili in se od njega poslovili. Zvečer smo se odpravili do trgovskega centra, ker pa smo bili pozni, so bile že vse trgovine zaprte, zato smo se odločili, da g

Ker je bila nedelja smo seveda dalj časa spali. Po "prekrokani" noči smo se zbudili okoli enajstih, pojedli zajtr,k nato pa se odločili, da gremo v bližnje mesto Sillamäe (Gregor, Domen in Maruša). Katja se je odločila, da bo ostala v Navi in po trgovinah iskala spominke, nato pa odšla še na sprehod. Ana je ostala doma in pisala dnevnik oziroma poročila o praktičnem usposabljanju. Vožnja do mesta Sillamäe je trajala približno 40 minut, karta pa je bila zelo poceni, samo 1,50 €. V mestu smo si najprej ogledali sejem, nato pa se sprehodili do morja. Gregor in Domen sta si v morju ohladila noge, potem pa smo se odpravili do bližnje trgovine (spet na lov za spominki). Ker smo bili že pošteno lačni, smo se odločili, da si bomo privoščili kosilo (fanta sta jedla lososa, jaz pa piščančji file). Domov smo se vrnili z avtobusom, si malo odpočili, nato pa se spet odpravili na sprehod oziroma v fitnes. Zvečer smo se sprostili ob gledanju filma in hitro zaspali. Pogled iz avtobusa (vo

Kot vsako soboto, smo se tudi to zbudili v času kosila. Pojedli smo pozni zajtrk in se lotili pisanja dnevnikov. Nato sta se Maruša in Domen odpravila na ogled maratona, ostali pa smo še malo lenarili. Jaz sem se lotila čiščenja stanovanja, saj je povsod veliko praha, Gregor in Katja pa sta urejala ostale stvari glede praktičnega usposabljanja. Zvečer smo šli na kratek sprehod po Narvi in se med tem ustavili na pijači. Ko smo prišli domov smo šli vsak v svojo sobo. Najverjetneje smo vsi gledali filme do poznih nočnih ur. Nočna opravila... Večerni sprehod

Jutro je minilo kot ponavadi, vstajanje, zajtrk in odhod v službo. Fanta sta delala vijake in bate za ušesa (še zmeraj enako), dekleta pa smo morale počististi plažo. Ker ima hotel na plaži bar in v lasti del plaže, mora poskrbeti, da je le-ta zmeraj čista in urejena. Vsaka je dobila svoje grablje in začele smo z delom. Pošistile smo razne smeti in alge, ki jih je prineslo morje. Ko smo z delom končale smo se vrnile v hotel. Mentorica nam je rekla, da gremo lahko v fitnes ali na bazene, ker pa s seboj nismo imele nobene opreme smo se odpravile nazaj v Narvo. Ker smo si zažele pice smo se odločile, da si privoščimo kosilo v bližnji restavraciji. Ko smo prispele nazaj v apartma sta fanta počivala, ko pa smo jima omenile pice sta kar naenkrat postala lačna in se tudi onadva odpravila na kosilo. S picami nista bila ravno zadovoljna, ker so bile po njuno "ogabne". Popoldne smo še malo počivali, zvečer pa se odpravili na sprehod ob promenadi. Ob vrnitvi domov smo bili tako utrujeni

Vstajanje, odpravljanje, odhod v službo je že znan jutranji ritual. Fanta sta (kot ponavadi) delala vijake in bate za ušesa, dekleta pa smo opravile statistiko starosti gostov za leto 2017. Ugotovile smo, da je povprečna starost turistov med letoma 35 in 55. Domov smo se seveda odpravile z avtobusom, ki ta teden pošteno preseneča, saj je vsak dan skoraj prazen. Verjetno je vzrok slabo vreme in lenoba (ki vpliva tudi na nas). Po ''šihtu'' nam je Maruša pripravila pašto, potem pa je sledil že težko pričakovani lepotni spanec, katerega smo si privoščili kar vsi. Nato smo šli pokurit kalorije v zunanji fitnes, takoj za tem pa na mastno večerjo. Zvečer nismo mogli spati, zato smo si pripravili mini žur do jutranjih ur. Punce pridno delamo statistiko Lunch time :) Gregorjev delovni stroj. En selfi s tabo!

Z delom smo vsi začeli kot ponavadi. Domen je izdeloval vijake, Gregor pa puše, hkrati pa je moral preverjati, če se izdelek prilega puši. Dekleta smo na kartice pisale imena in priimke ter datume prihoda in odhoda gostov (od 7.6. do 13.6.). Ko smo z delom končale smo se vrnile domov in skuhale kosilo (torteline). Nato smo si vsi malo odpočili, popoldne pa pisali dnevnike, strojnika pa sta morala nekaj tudi narisati. V večernem času smo se odpravili ven, v zunanji fitnes, za nazaj pa smo tekli (ne vsi, samo dva najbolj pridna). Zvečer zaradi svetle noči nismo mogli zaspati, zato smo ob polnoči jedli nutelo. Gregor pa je imel probleme z glasnim ženskim govorjenjem iz sosednje sobe, zato je bil naslednji dan jezen na njo (se vam svita na koga? :)). Gregor zakopan v delo Puše Dekleta pri izdelovanju kartic Telovadimo v zunanjem fitnesu

Dan sta fanta začela kot ponavadi, dekletom pa je mentorica sporočila, da imamo lahko prost dan, ker je cel dan zelo zasedena. Dekleta smo zato seveda malo podaljšala noč, strojnika pa že spet vestno opravljala svoje delo (čeprav sta zjutraj malo zamudila). Domen je moral očistiti Gregorjeve izdelke in jih nato ponovno postružiti na desetinko natančno, na mali ročni stružnici. Gregor je izdeloval njegov standardni izdelek in vsakega posebej premeril pod mikroskopom, na koncu pa uredil tudi papirologijo izdelka. Ko sta se fanta vrnila s službe ju je na mizi že čakalo kosilo (pomfri krompir in ribje palčke). Ker je bilo zunaj slabo vreme smo se odločili, da bomo popoldne počivali. Vmes smo se spomnili, da moramo odposlati razglednice, zato sva se z Gregorjem odpravila ponje. Pozno zvečer smo se Maruša, Domen in Gregor odpravili na sprehod. Ogledali smo si otok, rusko elektrarno in Aleksandrovo katedralo. Po vrnitvi v apartma nam je postalo dolgčas, zato smo poklicali profesorico Evo Kris

Fanta sta ta teden ponovno začela z jutranjim delom medtem ko so dekleta še spala. Domen je z delom z vijaki in z medicinskimi pripomočki za igle opravil in dobil novo delo na mali ročni stružnici. Nadaljeval je izdelek, ki ga izdeluje Gregor, katerega s pomočjo stružnice čelno postruži na stotinko natančno. Gregor je dobil v izdelavo podoben izdelek kot prej, le da je imel malo spremenjene mere in dodano še eno obliko. Na mikroskopu je izvajal meritve vsakega izdelka posebej, na koncu pa je urejal še papirologijo izdelka. Ko sta bila fanta še globoko zakopana v delo, smo se punce komaj prebudile in odpravile na avtobus. V podjetju smo morale opraviti statistiko  izdelkov in storitev, ki so bili prodani v zadnjem letu. Morale smo tudi ugotoviti, kateri mesec je bil najbolj produktiven. Začuda to ni bil poletni mesec ampak letošnji januar. Vse to smo vpisovale v Excelovo preglednico. Ko smo z delom končale smo se vrnile domov. Strojnika sta bila že doma in počivala. Pozno popoldne po do

Ker je bila nedelja smo seveda spet "malo" podaljšali noč. Prebudili smo se okrog opoldne, nato smo se odločili, da si bomo pripravili nedeljsko kosilo. Ana in Gregor sta se odpravila v trgovino in nakupila vse potrebne stvari, drugi pa smo medtem kuhali juho. Ker smo malo prej pojedli zajtrk, nismo bili tako zelo lačni, zato smo pojedli samo juho. Še malo smo si odpočili, potem pa smo se z velikim navdušenjem odpravili v lunapark v središče Narve. Mislili smo, da bo v lunaparku veliko stvari in zelo zabavno, vendar smo ugotovili, da je pripravljen bolj za mlajše otroke. Ker pa seveda nismo mogli oditi brez, da bi se v nečem preizkusili, smo se odločili za vožnjo z avtomobilčki, jaz in Ana pa sva šli še na žogo, ki te ustreli v zrak. Malce prestrašeni in utrujeni smo se vračali nazaj proti apartmaju, vmes pa smo se ustavili še v nakupovalnem centru Fama, kjer smo si ogledali trgovino s spominki. Ko smo prispeli do stanovanja smo dokončali naše kosilo. Spekli smo meso, hrenovk

Sobota! Končno malo več spanja :). Iz postelje smo se zvlekli okoli ene ure, saj smo se na hitro odločili, da gremo na plažo v Meresuu, avtobus pa je odpeljal ob 13.30, zato se nam je zelo mudilo. Avtobus smo seveda ujeli, vendar smo zaradi gneče zopet stali. Zanimivo pa je, kako se upokojenke borijo za sedež na avtobusu, tako zelo, da sta naša strojnika nastradala, ko sta čakala v vrsti (dobila sta udarec s torbico in odriv). Ko smo prispeli na plažo so se najpogumenjši trije (Ana, Gregor in Domen) odpravili direkt v morje. Jaz in Katja pa sva medtem poležavali na soncu in si čas krajšali z glasbo. Po plavanju smo šli na kosilo (ni bilo preveč dobro) v tamkajšnji bar, po kosilu še enkrat v morje, nato pa nazaj v Narvo. Ker je bil v Narvi nek festival smo si najprej ogledali stojnice s hrano in pijačo, nato pa si kupili kebab ploščo in na žaru pečeno svinjsko meso. Po obilnem poznem kosilu smo odšli v apartma, kjer smo si malo odpočili, nato pa smo se okrog desete ure odločili, da grem

Kot že ves teden, smo se dekleta tudi danes odpravila v službo, ko sta fanta še spala. Avtobus je bil tako poln, kot še nikoli v zadnjih dveh tednih, saj so se poleg ostalih ljudi z njim peljali še šolarji, ki so se očitno odpravili na izlet. Trajalo je kar nekaj časa, da smo se vsi natovorili, saj imajo tukaj avtobusi urejeno, da je potrebno vozovnico do željene destinacije plačati sproti, ko vstopimo na avtobus. Vožnje so razmeroma poceni (do našega delovnega mesta 0,95 €), opazile pa smo tudi, da zelo malo ljudi uporablja avtobusne kartice. Ko smo z 20-minutno zamudo končno prispele do hotela, nas je na recepciji že čakala Heidi, ki nam je naročila, da moramo na kartice za ključe napisati številko sobe, nato pa ključe še narediti (check-in). Ker smo delo opravile hitro in seveda pravilno, smo morale nato še razvrstiti kartice gostov po datumu prihoda. Le-te pa smo napisale že prejšnji dan. Ker smo delo, ki nam je bilo za danes dano opravile dokaj hitro, smo se najprej odpravile do p