Preskoči na glavno vsebino

DAN 14 - PRIBLIŽEK NAŠI HRANI

Sobota! Končno malo več spanja :). Iz postelje smo se zvlekli okoli ene ure, saj smo se na hitro odločili, da gremo na plažo v Meresuu, avtobus pa je odpeljal ob 13.30, zato se nam je zelo mudilo. Avtobus smo seveda ujeli, vendar smo zaradi gneče zopet stali. Zanimivo pa je, kako se upokojenke borijo za sedež na avtobusu, tako zelo, da sta naša strojnika nastradala, ko sta čakala v vrsti (dobila sta udarec s torbico in odriv). Ko smo prispeli na plažo so se najpogumenjši trije (Ana, Gregor in Domen) odpravili direkt v morje. Jaz in Katja pa sva medtem poležavali na soncu in si čas krajšali z glasbo. Po plavanju smo šli na kosilo (ni bilo preveč dobro) v tamkajšnji bar, po kosilu še enkrat v morje, nato pa nazaj v Narvo. Ker je bil v Narvi nek festival smo si najprej ogledali stojnice s hrano in pijačo, nato pa si kupili kebab ploščo in na žaru pečeno svinjsko meso. Po obilnem poznem kosilu smo odšli v apartma, kjer smo si malo odpočili, nato pa smo se okrog desete ure odločili, da gremo nazaj na festival. Ugotovili smo, da imajo v Narvi navado, da njihovi festivali trajajo le podnevi in se zgodaj zvečer zaključijo, saj so vsi ljudje že odhajali domov. Ni nam bilo jasno, zakaj so postavili tako ogromen oder, če so ga uporabili le za tonsko vajo, pa še ta je bila zelo kratka. Ker se ni dogajalo nič več zanimivega smo se odločili, da gremo v bližnji bar na pijačo ter vodno pipo (šišo). Tu smo spoznali natakarico (ime smo že pozabili), ki nam je povedala, da jo na Slovenijo vežejo zelo lepi spomini, saj je bila dva meseca prostovoljka v Kranju oziroma v Begunjah na Gorenjskem. Kako je svet majhen. :) 

Pogled iz bara na plažo Meresuu

Ena od stojnic na festivalu v Narvi

Naše "pozno" kosilo

Turški čaj in vodna pipa










































































































































 

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

DAN 22 - OGLED MESTA SILLAMÄE

Ker je bila nedelja smo seveda dalj časa spali. Po "prekrokani" noči smo se zbudili okoli enajstih, pojedli zajtr,k nato pa se odločili, da gremo v bližnje mesto Sillamäe (Gregor, Domen in Maruša). Katja se je odločila, da bo ostala v Navi in po trgovinah iskala spominke, nato pa odšla še na sprehod. Ana je ostala doma in pisala dnevnik oziroma poročila o praktičnem usposabljanju. Vožnja do mesta Sillamäe je trajala približno 40 minut, karta pa je bila zelo poceni, samo 1,50 €. V mestu smo si najprej ogledali sejem, nato pa se sprehodili do morja. Gregor in Domen sta si v morju ohladila noge, potem pa smo se odpravili do bližnje trgovine (spet na lov za spominki). Ker smo bili že pošteno lačni, smo se odločili, da si bomo privoščili kosilo (fanta sta jedla lososa, jaz pa piščančji file). Domov smo se vrnili z avtobusom, si malo odpočili, nato pa se spet odpravili na sprehod oziroma v fitnes. Zvečer smo se sprostili ob gledanju filma in hitro zaspali. Pogled iz avtobusa (vo

DAN 21 - DELOVNA SOBOTA

Kot vsako soboto, smo se tudi to zbudili v času kosila. Pojedli smo pozni zajtrk in se lotili pisanja dnevnikov. Nato sta se Maruša in Domen odpravila na ogled maratona, ostali pa smo še malo lenarili. Jaz sem se lotila čiščenja stanovanja, saj je povsod veliko praha, Gregor in Katja pa sta urejala ostale stvari glede praktičnega usposabljanja. Zvečer smo šli na kratek sprehod po Narvi in se med tem ustavili na pijači. Ko smo prišli domov smo šli vsak v svojo sobo. Najverjetneje smo vsi gledali filme do poznih nočnih ur. Nočna opravila... Večerni sprehod

DAN 5 - "SOLZE"

Kot vsako jutro smo s težavo vstali, tokrat vsi ob isti uri, saj se je že zgodaj od nas prišla poslovit profesorica, ki na žalost ("solze") odhaja domov. V službi sva strojnika delala podobno kot prejšnje dni. Punce, ki so po končanem delovnem dnevu odšle na plažo pa so pisale evidenco gostov in zlagale darilne kartice za obiskovalce hotela. Midva sva z dela odhajala v strahu pred vratarko, na srečo sva mimo prišla brez striženja brade in le z kazanjem osebnih dokumentov. Popoldne je del skupine, ki ga verjetno ni treba posebej imenovati odšel v šoping. Proti večeru pa smo se odpravili še na ogled mesta, bili smo na potki ob vodi, ki se ji reče promenada. Delovno mesto punc   Nismo pretežki ampak je postelja preslaba Pogled s promenade Fast food po strojniško Še vedno ne vemo kaj smo naročili (okus po česnu in ocvrtem kruhu).