DAN 14 - PRIBLIŽEK NAŠI HRANI

Sobota! Končno malo več spanja :). Iz postelje smo se zvlekli okoli ene ure, saj smo se na hitro odločili, da gremo na plažo v Meresuu, avtobus pa je odpeljal ob 13.30, zato se nam je zelo mudilo. Avtobus smo seveda ujeli, vendar smo zaradi gneče zopet stali. Zanimivo pa je, kako se upokojenke borijo za sedež na avtobusu, tako zelo, da sta naša strojnika nastradala, ko sta čakala v vrsti (dobila sta udarec s torbico in odriv). Ko smo prispeli na plažo so se najpogumenjši trije (Ana, Gregor in Domen) odpravili direkt v morje. Jaz in Katja pa sva medtem poležavali na soncu in si čas krajšali z glasbo. Po plavanju smo šli na kosilo (ni bilo preveč dobro) v tamkajšnji bar, po kosilu še enkrat v morje, nato pa nazaj v Narvo. Ker je bil v Narvi nek festival smo si najprej ogledali stojnice s hrano in pijačo, nato pa si kupili kebab ploščo in na žaru pečeno svinjsko meso. Po obilnem poznem kosilu smo odšli v apartma, kjer smo si malo odpočili, nato pa smo se okrog desete ure odločili, da gremo nazaj na festival. Ugotovili smo, da imajo v Narvi navado, da njihovi festivali trajajo le podnevi in se zgodaj zvečer zaključijo, saj so vsi ljudje že odhajali domov. Ni nam bilo jasno, zakaj so postavili tako ogromen oder, če so ga uporabili le za tonsko vajo, pa še ta je bila zelo kratka. Ker se ni dogajalo nič več zanimivega smo se odločili, da gremo v bližnji bar na pijačo ter vodno pipo (šišo). Tu smo spoznali natakarico (ime smo že pozabili), ki nam je povedala, da jo na Slovenijo vežejo zelo lepi spomini, saj je bila dva meseca prostovoljka v Kranju oziroma v Begunjah na Gorenjskem. Kako je svet majhen. :)

Pogled iz bara na plažo Meresuu

Ena od stojnic na festivalu v Narvi

Naše "pozno" kosilo

Turški čaj in vodna pipa

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

DAN 10 - PUNCE DOBIJO INŠPEKCIJO

Jutranje dejavnosti (punce vstajajo precej pred nama, saj midva delava precej pozno in tako zjutraj malo "potegneva"). Tokrat sva jim rekla naj naju zbudijo, preden bodo odšle v službo. Z nekaj truda jim je le uspelo, da sva se zbudila vendar sva se soglasno odločila, da je bilo zgodnje vstajanje slaba ideja in tako zaspala še za nekaj časa. Punce so v tem času že prišle v službo in tam pridno delale. Ko sva se le odločila, da bo jutranjega počitka dovolj sva na hitro vzela kopalke in brisače, se usedla na avtobus in odšla kam drugam kot do hotela, kjer delajo punce. Malo sva pogledala kaj in kako delajo nato pa so nama pokazale pot do bazenov in savn. Tam sva se sproščala do poznih popoldanskih ur tako, da sva bila že kar malo na trnih, da ne bova zamudila v službo. Na srečo se je vse dobro izšlo. Ko sva se vrnila (tokrat brez svetlobnih in zvočnih učinkov ognjemeta) pa naju je na mizi čakala goveja juha. HVALA PUNCE. Moje in Gregorjevo delovno mesto Tradicional...

Preberite več

DAN 16 - STRAŠNA NOČ

Fanta sta ta teden ponovno začela z jutranjim delom medtem ko so dekleta še spala. Domen je z delom z vijaki in z medicinskimi pripomočki za igle opravil in dobil novo delo na mali ročni stružnici. Nadaljeval je izdelek, ki ga izdeluje Gregor, katerega s pomočjo stružnice čelno postruži na stotinko natančno. Gregor je dobil v izdelavo podoben izdelek kot prej, le da je imel malo spremenjene mere in dodano še eno obliko. Na mikroskopu je izvajal meritve vsakega izdelka posebej, na koncu pa je urejal še papirologijo izdelka. Ko sta bila fanta še globoko zakopana v delo, smo se punce komaj prebudile in odpravile na avtobus. V podjetju smo morale opraviti statistiko izdelkov in storitev, ki so bili prodani v zadnjem letu. Morale smo tudi ugotoviti, kateri mesec je bil najbolj produktiven. Začuda to ni bil poletni mesec ampak letošnji januar. Vse to smo vpisovale v Excelovo preglednico. Ko smo z delom končale smo se vrnile domov. Strojnika sta bila že doma in počivala. Pozno popoldne p...

Preberite več

DAN 8 - OBISK MUZEJA

Zbudili smo se že v kar precej sončno "jutro". Ko smo videli kako lep dan je smo, takoj sklenili, da ga je treba izkoristiti v smislu kakšnega izleta oziroma ogleda znamenitosti. Bližnji grad se nam je zdel prava izbira, saj ga je naš Estonski koordinator Karen zelo pohvalil. Povedal nam je tudi, da je z njegovega stolpa v lepem vremenu zelo lep razgled. Z nedeljskim tempom smo se odpravili in najprej odšli na stolp, nato pa še na ogled muzeja. Na grajskem dvorišču potekajo tudi razne predstavitve ročnih obrti (lončarstvo, kovaštvo, šiviljstvo...) katerih izdelke je mogoče tudi kupiti. Po ogledu grada smo odšli na kosilo, kjer so punce kot po navadi naročile preverjene obroke (ocvrt krompir z piščancem), midva z Gregorjem pa sva ponovno eksperimentirala. Naročila sva mesno ploščo za dve osebi. Upam, da si predstavljate kaj pod tem imenom dobiš v Sloveniji, kaj sva dobila midva si oglejte spodaj med fotografijami. Ko smo se najedli in "najedli", pa smo odšli še na kr...

Preberite več

We can do, so far!

Preišči ta spletni dnevnik