We can do, so far!

Dan sta fanta začela kot ponavadi, dekletom pa je mentorica sporočila, da imamo lahko prost dan, ker je cel dan zelo zasedena. Dekleta smo zato seveda malo podaljšala noč, strojnika pa že spet vestno opravljala svoje delo (čeprav sta zjutraj malo zamudila). Domen je moral očistiti Gregorjeve izdelke in jih nato ponovno postružiti na desetinko natančno, na mali ročni stružnici. Gregor je izdeloval njegov standardni izdelek in vsakega posebej premeril pod mikroskopom, na koncu pa uredil tudi papirologijo izdelka. Ko sta se fanta vrnila s službe ju je na mizi že čakalo kosilo (pomfri krompir in ribje palčke). Ker je bilo zunaj slabo vreme smo se odločili, da bomo popoldne počivali. Vmes smo se spomnili, da moramo odposlati razglednice, zato sva se z Gregorjem odpravila ponje. Pozno zvečer smo se Maruša, Domen in Gregor odpravili na sprehod. Ogledali smo si otok, rusko elektrarno in Aleksandrovo katedralo. Po vrnitvi v apartma nam je postalo dolgčas, zato smo poklicali profesorico Evo ...

Fanta sta ta teden ponovno začela z jutranjim delom medtem ko so dekleta še spala. Domen je z delom z vijaki in z medicinskimi pripomočki za igle opravil in dobil novo delo na mali ročni stružnici. Nadaljeval je izdelek, ki ga izdeluje Gregor, katerega s pomočjo stružnice čelno postruži na stotinko natančno. Gregor je dobil v izdelavo podoben izdelek kot prej, le da je imel malo spremenjene mere in dodano še eno obliko. Na mikroskopu je izvajal meritve vsakega izdelka posebej, na koncu pa je urejal še papirologijo izdelka. Ko sta bila fanta še globoko zakopana v delo, smo se punce komaj prebudile in odpravile na avtobus. V podjetju smo morale opraviti statistiko  izdelkov in storitev, ki so bili prodani v zadnjem letu. Morale smo tudi ugotoviti, kateri mesec je bil najbolj produktiven. Začuda to ni bil poletni mesec ampak letošnji januar. Vse to smo vpisovale v Excelovo preglednico. Ko smo z delom končale smo se vrnile domov. Strojnika sta bila že doma in počivala. Pozno popoldne p...

Ker je bila nedelja smo seveda spet "malo" podaljšali noč. Prebudili smo se okrog opoldne, nato smo se odločili, da si bomo pripravili nedeljsko kosilo. Ana in Gregor sta se odpravila v trgovino in nakupila vse potrebne stvari, drugi pa smo medtem kuhali juho. Ker smo malo prej pojedli zajtrk, nismo bili tako zelo lačni, zato smo pojedli samo juho. Še malo smo si odpočili, potem pa smo se z velikim navdušenjem odpravili v lunapark v središče Narve. Mislili smo, da bo v lunaparku veliko stvari in zelo zabavno, vendar smo ugotovili, da je pripravljen bolj za mlajše otroke. Ker pa seveda nismo mogli oditi brez, da bi se v nečem preizkusili, smo se odločili za vožnjo z avtomobilčki, jaz in Ana pa sva šli še na žogo, ki te ustreli v zrak. Malce prestrašeni in utrujeni smo se vračali nazaj proti apartmaju, vmes pa smo se ustavili še v nakupovalnem centru Fama, kjer smo si ogledali trgovino s spominki. Ko smo prispeli do stanovanja smo dokončali naše kosilo. Spekli smo meso, hrenovk...

Sobota! Končno malo več spanja :). Iz postelje smo se zvlekli okoli ene ure, saj smo se na hitro odločili, da gremo na plažo v Meresuu, avtobus pa je odpeljal ob 13.30, zato se nam je zelo mudilo. Avtobus smo seveda ujeli, vendar smo zaradi gneče zopet stali. Zanimivo pa je, kako se upokojenke borijo za sedež na avtobusu, tako zelo, da sta naša strojnika nastradala, ko sta čakala v vrsti (dobila sta udarec s torbico in odriv). Ko smo prispeli na plažo so se najpogumenjši trije (Ana, Gregor in Domen) odpravili direkt v morje. Jaz in Katja pa sva medtem poležavali na soncu in si čas krajšali z glasbo. Po plavanju smo šli na kosilo (ni bilo preveč dobro) v tamkajšnji bar, po kosilu še enkrat v morje, nato pa nazaj v Narvo. Ker je bil v Narvi nek festival smo si najprej ogledali stojnice s hrano in pijačo, nato pa si kupili kebab ploščo in na žaru pečeno svinjsko meso. Po obilnem poznem kosilu smo odšli v apartma, kjer smo si malo odpočili, nato pa smo se okrog desete ure odločili, da grem...

Kot že ves teden, smo se dekleta tudi danes odpravila v službo, ko sta fanta še spala. Avtobus je bil tako poln, kot še nikoli v zadnjih dveh tednih, saj so se poleg ostalih ljudi z njim peljali še šolarji, ki so se očitno odpravili na izlet. Trajalo je kar nekaj časa, da smo se vsi natovorili, saj imajo tukaj avtobusi urejeno, da je potrebno vozovnico do željene destinacije plačati sproti, ko vstopimo na avtobus. Vožnje so razmeroma poceni (do našega delovnega mesta 0,95 €), opazile pa smo tudi, da zelo malo ljudi uporablja avtobusne kartice. Ko smo z 20-minutno zamudo končno prispele do hotela, nas je na recepciji že čakala Heidi, ki nam je naročila, da moramo na kartice za ključe napisati številko sobe, nato pa ključe še narediti (check-in). Ker smo delo opravile hitro in seveda pravilno, smo morale nato še razvrstiti kartice gostov po datumu prihoda. Le-te pa smo napisale že prejšnji dan. Ker smo delo, ki nam je bilo za danes dano opravile dokaj hitro, smo se najprej odpravile do p...

Punce smo začele z delom kot ponavadi. Mentorica Kristina nam je naročila, naj naredimo kartice za ključe, kamor smo tudi napisale ime in priimek gosta, številko sobe v kateri bo prespal in datum prihoda ter odhoda. Ko smo jih izdelale smo naredile še ključe za goste. Po končanem delu smo odšle kot včeraj v fitnes (tokrat zunanji), nato pa še v bazen. Po kopanju smo odšle na avtobus, ki je bil presenetljivo prazen. Ko smo prišle domov sta fanta kot ponavadi lenarila, čeprav sta rekla, da sta se dopoldne sprehajala po Narvi :). Za pozno kosilo smo jedli torteline s sirovo omako. Kmalu za tem sta fanta odšla v službo, kjer sta izdelovala vijake in bate za ušesa (kot vedno). Tokrat smo si dekleta privoščila lepotni spanec. Po spancu smo se sprehodile do veleblagovnice, kjer smo hotele kupiti darila za domače, vendar nismo našle ničesar, kar nam bi bilo všeč, saj je večina trgovin in izdelkov, vključno s cenami enakih kot v Sloveniji. Po vrnitvi v apartma smo se umile in odšle spat. Ko sta...

Danes zjutraj smo se punce po jutranjem ritualu odpravile na avtobusno postajo, kamor je avtobus prišel točno kot ponavadi. Najprej je bilo malo ljudi, vendar bližje ko smo bili Meresuu-ju, več je bilo ljudi (nekateri so morali stati). Ko smo prišli v hotel, nam je naša mentorica Kristina pripravila kavo. Ko smo jo popile, nam je dodelila naloge, ki smo jih morale opraviti. Računale smo  količinsko inventuro in inventuro vrednosti prodanih izdelkov na zaposlenega. Po končanem delu smo odšle najprej na kosilo, nato pa še malo v fitnes pokurit kalorije. Po vadbi smo šle do Kristine, ki nam je naročila naj pripravimo konferenčno sobo, saj so imeli napovedan sestanek. Ko smo sobo pripravile smo odšle domov. Tokrat na avtobusu ni bilo zelo veliko ljudi, zato smo lahko vsi normalno sedeli. Ko smo prišle sta nam fanta že pripravila kosilo. Po kosilu sta se strojnika odpravila v službo, saj delata popoldan. tam sta izdelovala bate za ušesa in vijake (kot vedno). Po njihovem prihodu smo se ...